Sedemkratni upokojeni dirkač Michael Schumacher si je s podvigom v Coburgu v Nemčiji prislužil naziv »najhitrejšega taksista v Nemčiji«. Z družino je bil na obisku pri rejcih psov, kjer so prevzeli novega pasjega mladiča avstralskega ovčarja, obisk pa se je zavlekel in tako se je Schumacherjevim zelo mudilo na letališče.
38-letni Nemec je tako vzel volan taksija opel vivaro v lastne roke, taksist Tuncer Yilmaz pa je sedel na sovoznikov sedež. In dirka se je, kljub temu, da so bili v avtomobili še Michaelova žena Corinna in oba otroka, začela. »Jaz na sovoznikovem sedežu, za volanom pa Michael Schumacher. Bilo je noro,« je po vožnji pripovedoval taksist Yilmaz, »prehiteval na najbolj nemogočih mestih.« Očitno so ujeli letalo, saj je bil Michael po vožnji zelo radodaren. Poleg »rednih« 60 evrov je taksist dobil še 100 evrov napitnine. Mogoče za prijaznost in za pretrpljeni strah ali pa adrenalinski šok. In dobro zgodbo, s katero bo lahko še nekaj časa navduševal prijatelje in kolege taksiste v kakšni gostilni. In ker je zvest navijač Michael Schumacherja, tudi ni želel izdati, kako hitro je dejansko vozil Nemec. »Nočem ga spraviti v težave,« je povedal.
Če se bo torej Michael enkrat le naveličal formule 1, mu še vedno ostane služba taksista. In verjetno bi tudi on dobil tako lepo napitnino.
S podobnim zapletom so pred kratkim posneli tudi reklamni spot za Fiat, kjer nastopata Michael Schumacher in sveži prvak formule 1 Kimi Raikkonen. V njem Schumacher z besedami »Zdaj boš videl, kako vozijo upokojenci.« prevzame volan od Kimija.
Za uvod v večer sta poskrbeli skupini Carina in Elektrika. Slednja je lani posnela tudi priredbo pesmi Pankrtov Zadnja ljubezenska pesem, ki jo lahko najdemo na kompilacijski "tribute" plošči Pankrti 06, zaigrali pa so jo tudi tokrat.
Nato je dve pesmi za "intermeco" zapel Kral, Pero pa se je vrnil za drugi del, ki je bil nedvomen vrhunec večera. Kako tudi ne, saj so zaigrali pesmi Za železno zaveso, Vodja, Totalna revolucija, Lublana je bulana, Zvečer v mestu in pa eno od dveh najbolje sprejetih (in pričakovanih) pesmi večera Osmi dan, sledili pa sta še Zadnja ljubezenska pesem in Anarhist. Za dodatek pa še Metka, obvezna Bandiera Rossa ter ZK pank.
Soliden koncert je minil v znamenju punk nostalgije. Pero ga je v svojem slogu posvetil vsem svojim "bivšim in bodočim" puncam in čeprav si je sem in tja privoščil kakšen "kiks", je koncert, kljub popiti steklenici viskija, korektno odpeljal do konca. Mogoče bi si bend zaslužil boljše ozvočenje, a navsezadnje je bil to punk koncert, ki čistejše zvočne slike niti ne zahteva oz. potrebuje.
