Zase vem, da zjutraj (skoraj) vedno vstanem z veseljem do novega dneva. Ni ga boljšega kot jutranji tuš, potem pa zajtrk. Danes bo sveži toast, ki je še in the making, pa zraven skodelica vročega metinega čaja s Cedevito. Pa sveži pomarančni sok bi tudi bil, če bi se moj mali možgan včeraj spomnil kupiti pomaranče. Potem pa pogledam okrog druge ljudi. Vsi zaspani, zdelani, tečni. Mogoče imajo razlog za neprespano noč, mogoče samo ne marajo juter, kakor komu paše. Razumeti jih ne morem, ravno tako kot oni ne morejo razumeti mene. Dokler smo vsi strpni in tolerantni en do drugega bo vse v najlepšem redu.
Včeraj bi morala dobiti testne naloge za delo, pa jih ni bilo. Cel dan čakanja in živčkanja je bil zaman, tako da bo danes kot kaže kar naslednji. Sovražim negotovost. In zavlačevanje. Glede na to, da se jaz potegujem za službo pri njih in ne obratno, pa bomo tudi to 'požrli'. V upanju, da čimprej dobim ta mail.
Pa še nečesa se učim te dni. In to je, da so kontaktne leče ne tako zelo nekomplicirana zadeva. :o) Včasih je težko katero spravit v oko, včasih iz očesa, vedno pa nastane problem, ko se leča postavi v napravilni položaj in začne 'rezati' v očesu. Pa tudi padanje leč iz oči smo že obdelali. Vse to v teh parih dneh, odkar se lotevam podviga. Še malo pa bom profi. XD
Tosat kliče, ker je želodček že pošteno lačen. Imejte lep dan! Salut!
P.s.: Še ena hitra slikica darilca:
Ni komentarjev:
Objavite komentar