Saj razumem, da je potrebno obnavljati ceste vsake toliko časa. Čisto razumem. In tudi to mi je jasno, da zadeva ne more biti končana v nekaj dneh. Popolnoma razumem.
Ampak zakaj za vraga morajo to početi pol leta? Na enem samem odseku ceste, dolgem kakšin 100m? In to na edini možni cesti, ki vodi v mesto. Seveda obvoza ni. Promet je urejen s kvazi semaforjem, ki pa razen gneče ne dela prav ničesar. Seveda so potem vsi udeleženci nestrpni in bog ne daj, da se kakšnemu zelenčku (ni ravno pravi izraz za voznika začetnika, ampak paše v kontekst) ponesreči speljevanje in mu ugasne motor. Hupanju in vpitju kar ni konca in kraja. Pa vsi tisti divjaki, ki ti za ritjo glasno navijajo svoje motorje, ko pa je potrebno speljati pa ostanejo zadaj, ker avto ne potegne. Sovražim take situacije. Bljah...
In ker je seveda včasih neizbežno, se tudi jaz podam v spodnji del measta, naravnost v največjo gnečo.
Danes je bil eden takšnih dni. Pripeljem po stranski cesti, vedno pozabim, da je pod rondojem semafor. Skleroza je fina zadeva, ker sploh ne boli. Ampak danes je bila pa gneča neverjetna. Ravno na prehodu, kjer se zapelje s starega dela ceste na novega, se je zgodila prometna nesreča. In to kar verižna... Nihče se ni poškodoval, ampak zabil se je promet. Pa ravno v času prometne konice, ko se vsi vračajo iz službe domov. Neverjetno, kako so lahko ljudje nestrpni, kadar kaj ni po njihovo ali pa gre kaj narobe. in ker razbitih avtomobilov niso mogli takoj umakniti so nekateri skoraj izrabili hupe. Pa daj človek, počakaj malo, saj ti ne bo nič ušlo nikamor. Tudi meni se je mudilo, vendar to ni razlog za obešanje na hupo. No, do trenutka, ko se mi je uspelo vrniti po isti poti so avte že umaknili na bljižno avtobusno postajo, kjer je policija popisovala dogodek.
Nekaj pa je bilo zanimivo. Med čakanjem v koloni si prižgem radio, in prva zadeva ki jo slišim je Siddhartin komad Neon, ravno delček verza, ki ustreza situaciji: "...v dolgi koloni stoje..." Ironično kaj?
Ni komentarjev:
Objavite komentar