Tega človek ne more doživeti dokler ne poskusi na lastni koži...
Pretekla noč je bila kar precej nenavadna. In preden se mi je uspelo pripraviti do tega, da zlezem v posteljo in padem v deželo med oblake je bila ura že nekaj do štirih zjutraj. In ravno v trenutku, ko me dremež že skoraj premagal, se je vse skupaj, s stenami in tlemi in mano vred začelo tresti. Prva misel: Samo blede se mi od pomanjkanja spanja. Že v naslednjem trenutku pa mi je postalo kristalno jasno, da nekaj ne more biti kot je treba. Vsa zadeva je trajala ravno dovolj dolgo, da mi je dvignilo raven adrenalina do te mere, da je nadalnje spanje popolnoma odpadlo. No, če me vprašate katere stopnje po rih... richt... ma katerikoli že lestvici je bil potres in kakšen obse ge imel... Nimam pojma.
Važno, da smo preživeli. Morda pa mi danes uspe uloviti kaj spanja.
Salut!
Ni komentarjev:
Objavite komentar