Kot da že samo vreme ni dovolj za slabo voljo, so tu še vedno stari, naglušni, naftalinski upokojenci. Stare tete in strici, ki mislijo da so prijeli boga za *****, spoznali vse in vsakogar in so nadvse pametni.
Ko je človek zaradi dežja, snega in mraza znerviran do te mere, da je samo še vprašanje časa kdaj bo šlo čez rob se po Murphyjevem zakonu (hvala, nebodigatreba, tvoj zakon bi bilo treba prepovedati!) pojavita nadvse naglušna Klotilda in njen copata Hubert. Modela veselo paradirata po sredi ulice in ju ne briga naše vesolje. Bog ne daj, da bi se kdo obrnil nazaj, če slišita avto za seboj. Da bi se umaknila seveda ne pride v poštev. Tako smo tisti nesrečneži, ki moramo ravno v tem trenutku nekam priti, obsojeni na počasno vožnjo za takimi zblojenci. Hupanje ne pride v poštev, ker bi lahko še koga kap zadela. In tako lepo počasi vozim za njima... Mika me da pritisnem na hupo, ker je za menoj že tri četrtine ulice in skoraj celoten komad... Nakar se zgodi čudež. Gospa se blagovolji "opaziti" da sem še vedno samo meter za njima in se nejevoljno umakne, s seboj pa potegne še svojo copato. Z obraza ji lahko preberem, da ni niti najbolj vesela, da je Ford s svojo proizvodnjo potisnil avto v množično uporabo. Kar slišim komentarje tipa: "Le kdaj se bo mladina navadila hoditi peš, ko smo bili mi toliko stari je bil luksuz da si imel čevlje, ne pa avto! O tem tudi sanjali nismo..." in tako dalje... Parkiram pred hišo, tečneža sta prav blizu. Poberem robo iz avta, zaklenem in se odpravim noter. Še prej pa prestrežem pogled, ki bi me, če bi me lahko seveda, najraje poslal na Mars. Pridigi o razvajenosti in lenobi pa se raje izognem in hitro izginem skozi vrata.
Dragi zablojenci, drage zablojenke! Vem da nihče od vas ne bere tega, ampak prosim, UMAKNITE SE S POTI, ČEPRAV NE MARATE MODERNEGA ČUDA PREVOZNE INDUSTRIJE! Če smo lahko vozniki tako prijazni, in vam ne damo povoda za fršlok s hupanjem, se nam oddolžite vsaj s tem, da nam ne pridigate!
Sicer pa se ne jezim nad vsemi upokojenci. Moji stari starši so prav moderni in kul. Vsi uporabljajo mobilne telefone in nimajo nič proti prevoznim sredstvom, ki ne vključujejo konjse vprege. Vsake toliko celo prejmem kakšno sms sporočilo.
Sicer pa se danes ne jezim več na zimo, ampak nad pomladjo, ki je še prejšnji teden kazala vse svoje čare, potem pa kar čez noč, oziroma čez dan, kajti ponoči je še bila pomlad, izginila in me postavila pred dejstvo da sem kekec. Večina toplih oblačil in ostalih eskimskih pripomočkov je že skoraj romala na dno omare, ampak kot kaže jih zopet potrebujem. Pa kaj sem komu naredila... I'm gonna freeze! Sigurno je že minus 5, pa še sneži... Bljah...
Ni komentarjev:
Objavite komentar